-
1 something
1) (a thing not known or not stated: Would you like something to eat?; I've got something to tell you.) nekaj2) (a thing of importance: There's something in what you say.) nekaj* * *[sʌmmiŋ]1.nounnekaj; nekaj važnega; nekaj takega; (evfemizem) presnet, prekletsomething or other — karkoli, to ali ononot for something! — za nič na svetu ne!that something man! — ta prekleti človek!he is something of a... — on je nekak (nekaj takega kot)he is something of a poet — on je nekak pesnik; on je malo pesnikait is something to have nothing to pay — to (pa) je nekaj (vredno), da ni treba nič plačatiI hope to see something of you there — upam, da vas bom tam videl od časa do časahe thinks himself something — ima se za pomembno osebo;2.adverbnekaj, malce; precéj; izredno, važnosomething like colloquially nekaj kotthat is something like burgundy colloquially to je pa res (pravi) burgundec!that is something like! — tako je! tako je prav! odlično! -
2 loose
[lu:s]1) (not tight; not firmly stretched: a loose coat; This belt is loose.) ohlapen2) (not firmly fixed: This button is loose.) zrahljan3) (not tied; free: The horses are loose in the field.) spuščen4) (not packed; not in a packet: loose biscuits.) nepakiran•- loosely- looseness
- loosen
- loose-leaf
- break loose
- let loose* * *I [lu:s]adjective ( loosely adverb)svoboden, prost, rešen (of, from česa); odvezan, spuščen (lasje); ohlapen (obleka), rahel (zemlja), razmajan (vrata), majav (zob), mlahav (človek), redek (tkanina), mehek (ovratnik); chemistry prost, nevezan; colloquially prost, na razpolago; figuratively nejasen, nenatančen, nestalen, netočen, zanikrn (prevod), neslovničen; lahkomiseln, površen, nesramen, nemoralenloose ends — malenkosti, ki jih je treba še ureditiat loose ends — v neredu, zanemarjen; v negotovostito be at loose ends — biti brez stalne zaposlitve, ne vedeti kaj storitito break loose — pobegniti, osvoboditi seto come ( —ali get) loose — rešiti se, osvoboditi se; odvezati se, odpeti se, zrahljati se, odluščiti se (barva)to cut loose from — osvoboditi se (vpliva, vezi)to have a loose tongue — preveč govoriti, vse izblebetatito have a screw loose — ne imeti vseh kolesc v glavi, biti malo prismojenthere's a screw loose somewhere — nekaj je narobe, nekaj je sumljivo, nekaj smrdimilitary in loose order — v razmaknjeni vrsti (vojaki)to let loose — izbruhniti, dati si duška, ne obvladati seto play fast and loose — biti lahkomišljen, neuvidevento ride with a loose rein — popustiti vajeti, biti prizanesljivto set loose — spustiti, osvoboditito work loose — zrahljati se, razmajati se (vijak)economy loose cash — gotovinaII [lu:s]adverbsvobodno, prosto, odvezano, spuščeno, ohlapno, majavo; economy nepakirano, nezavitoto sit loose to — biti brezbrižen do česa, ne zmeniti se za kajAmerican to cut loose — izbruhniti, dati si duška, ne obvladati seIII [lu:s]noundušek, neprisiljenoston the loose — na svobodi, spuščen z vajeti, slang divjislang to go on the loose — iti krokat, pijančevatIV [lu:s]1.transitive verbodvezati, razvezati, zrahljati, odpeti, odrešiti, osvoboditi; nautical dvigniti (sidro); izstreliti (puščico), sprožiti ( off, top);2.intransitive verb nauticaldvigniti sidro, odpluti; streljati (at, on na, po)to loose hold of s.th. — popustiti -
3 call
[ko:l] 1. verb1) (to give a name to: My name is Alexander but I'm called Sandy by my friends) klicati2) (to regard (something) as: I saw you turn that card over - I call that cheating.) imenovati3) (to speak loudly (to someone) to attract attention etc: Call everyone over here; She called louder so as to get his attention.) poklicati4) (to summon; to ask (someone) to come (by letter, telephone etc): They called him for an interview for the job; He called a doctor.) poklicati5) (to make a visit: I shall call at your house this evening; You were out when I called.) oglasiti se6) (to telephone: I'll call you at 6 p.m.) telefonirati7) ((in card games) to bid.) klicati2. noun1) (an exclamation or shout: a call for help.) klic2) (the song of a bird: the call of a blackbird.) ptičje petje3) (a (usually short) visit: The teacher made a call on the boy's parents.) (kratek) obisk4) (the act of calling on the telephone: I've just had a call from the police.) telefonski klic5) ((usually with the) attraction: the call of the sea.) klic6) (a demand: There's less call for coachmen nowadays.) povpraševanje7) (a need or reason: You've no call to say such things!) potreba, razlog•- caller- calling
- call-box
- call for
- call off
- call on
- call up
- give someone a call
- give a call
- on call* * *I [kɔ:l]1.transitive verbklicati, poklicati; zbuditi, imenovati; smatrati; sklicati; American telefonirati; commerce terjati; American familiarly grajati; Bible zadeti, doleteti;2.intransitive verbklicati, vpiti; telefonirati; (on, upon) obiskati, priti; marine (at) pristati; (at) oglasiti se pri, zaviti kamto call attention to s.th. — opozoriti na kajwhat age do you call him? — koliko mislite, da je star?American colloquially let it call a day — naj bo za danes dovoljto call to mind — spomniti, priklicati v spominto call s.o. names — (o)zmerjati kogato call a spade a spade, to call things by their names — reči bobu bobto call to order — posvariti, opomnitito call cousins with s.o. — sklicevati se na sorodstvo s komto call the roll military poklicati zbor, klicati po imenihII [kɔl]nounklic, poziv, sklic; zvočni signal, vabilka za ptiče; (kratek) obisk (on s.o., at a place); prihod ladje v pristanišče; vabilo; poklic; imenovanje; zahteva, prošnja; povod; nalog; telefonski klic; commerce opomin; povpraševanje (po blagu)at call — pripravljen izvršiti nalog, na razpolago; blizu, nedalečto have no call to do s.th. — ne imeti povoda, ne čutiti potrebe nekaj storitito have no call on s.o.'s time — ne imeti pravice koga zadrževatito pay ( —ali make) a call (on) — obiskati, oglasiti sehouse of call — zatočišče; borza dela
См. также в других словарях:
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dán — dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi: rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑) 1. čas… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réč — í ž, daj., mest. ed. réči (ẹ̑) 1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota: za vsako reč ne obstaja beseda 2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota: reči, pojavi in pojmi // kar je táko in ni potrebno, mogoče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim … Slovar slovenskega knjižnega jezika